MOKRA GNILOBA KROMPIRJEVIH GOMOLJEV - PYTHIUM ULTIMUM  TROW

Mokra gniloba krompirjevih gomoljev je značilna skladiščna bolezen, ki se pojavlja zlasti če kopljemo mlade gomolje z neutrjeno kožico v vročem vemenu. Bolezen je razširjena v Severni Ameriki in Evropi. Pomembnejša je v Angliji. Znana je tudi pri nas.

Bolezenska znamenja in razvojni krog

Trajne spore glive, ki se ohranjajo v tleh, v ugodnih razmerah kalijo in zoospore prodrejo v gomolje skozi rane, ki so jih utrpeli gomolji pri izkopu ali skozi hipertrofirane lenticele. V razmerah, ki so ugodne za rast glive lahko gomolj zgnije že v 1 do 2 dneh. Gnilo tkivo je mehko in kašasto, iz njega lahko iztisnemo čisto vodo in ne tako kot pri bakterijskih gnilobah, kjer je iztisnjena tekočina motna. Kožica gnilega gomolja je temna, vlažna in zlahka poči. Bolni del gomolja se ostro loči od zdravega s temno mejno črto, ki se vidi tako na površini gomolja, še bolj pa na prerezu. Če okužen gomolja, še bolj pa na prerezu. Če okužen gomolj prerežemo in ga pustimo na zraku, začne obolelo tkivo postopoma spreminjati barvo v sivo, rjavo, in končno črno s posameznimi rožnatimi madeži.

Zatiranje

Bolezen se prvenstveno širi z gomolji, čeprav gliva sicer živi tudi v tleh. Skrbimo za čim bolj pester kolobar. Ker gliva ne more okužiti nepoškodovanih gomoljev si moramo prizadevati, da jih ob izkopu in prevozih čim manj ranimo.

Besedilo:  prof. akad. dddr. Jože Maček